Narava je naš dom

Nekoč vsesplošno posmehovanje hipijem, ki so objemali drevesa, črpali energijo iz mineralov, hodili bosi po jutranji rosi in mehkem gozdnem mahu ter z golo kožo lovili sončne žarke, se je že pred časom umaknilo resni debati o tem, kako je človek v sodobnem svetu, predvsem v večjih mestih, izgubil stik z naravo ter kakšne, ne prav majhne, posledice nosi zaradi tega.

Ponovna vzpostavitev z naravo naj bi bila mogoča z našim odhodom v gozd, kjer naj bi se okopali v vsem naravnem okoli nas in ponovno povezali z našimi koreninami. Forest bathing ali “shinrin-yoku”, ki izvira iz Japonske, se tam že desetletja uporablja za naravno terapijo in pridobiva na vedno večji veljavi tudi v zahodnem svetu. Z zavestnim sprehodom po gozdu naj bi se preko naših čutil povezali z naravo in to naj bi imelo na nas več pozitivnih učinkov. 

Ker po nekaterih podatkih dandanes povprečen zahodni človek v zaprtih prostorih preživi kar neverjetnih 90% svojega življenja, je vzpostavitev z naravo potrebna tudi na drugačen, konkretnejši način in sicer tako, da gradimo v sozvočju z naravo, da naravo povabimo v naše grajene strukture. 

Biolog E.O. Wilson je v 80. letih prejšnjega stoletja v svoji knjigi »Biophilia« (1984) izrekel tezo, da ima človek prirojeno afiniteto do vsega naravnega. Prav iz tega prepričanja so se vzpostavila tudi pravila biofilnega oblikovanja. Le-to naj bi uporabnike objektov povezalo z naravo tako, da naj bi dopuščalo njihov stik v največji možni meri. Projektanti, ki upoštevajo načela biofilnega oblikovanja, stremijo k temu da objektu namenijo čim večjo mero naravne svetlobe, naravne ventilacije, uporabo naravnih materialov, poglede v naravno krajino ali na košček zelene narave, prehode, ki spodbujajo raziskovanje, pogled na mirujočo vodo ali zvok pretakajoče vode,… kar nam lahko dana lokacija nudi in mošnjiček investitorja omogoča.  

Biofilno oblikovani objekti, tako s stanovanjskim kot javnim programom, naj bi glede na številne študije imeli precejšnje pozitivne učinke na ljudi. 

V delovnem okolju naj bi zviševali produktivnost in kreativnost. Splošno dobro počutje delavcev naj bi se prav tako zvišalo za 15%, zaposleni naj bi bili bolj veseli in zdravi, manj naj bi bilo izostankov od dela. V šolah naj bi se po določenih študijah učenci učili za kar 25% hitreje, teste naj bi reševali bolje, manj naj bi bilo izostankov od pouka. Dokazano je tudi, da naraven, lesen interier zmanjša srčni utrip in posledično zmanjša tudi anksioznost. Učenci naj bi bili v takih učilnicah bolj umirjeni, kar naj bi posledično izboljšalo učni uspeh. 

Bolniki, ki okrevajo po operacijah v biofilno zasnovanih objektih, naj bi zapustili le-te skoraj 10% hitreje ter potrebovali več kot 20% manj protibolečinskih tablet. V domovih za ostarele naj bi pogled na naravo vplival na zmanjšanje depresije, spodbujal naj bil vsesplošno boljše počutje ter po vsej verjetnosti tudi upočasnil razvoj demence. Seveda, človek, ne glede na starost, se počuti bolj živega in prisotnega, če s pogledom v naravo čuti letne čase in zaznava konstantne spremembe naravnega okolja.  

Stanovalci se v lastnem domu počutijo boljše, v posamezniku in v družini vlada večja harmonija, v kolikor je dom povezan z naravo na tak ali drugačen način. Zazelenjene soseske imajo bolj povezano lokalno skupnost in nižjo kriminaliteto. Objekti, ki so obdani z zelenjem se hitreje prodajo, so bolj cenjeni in iskani, urejena zazelenitev torej zvišuje vrednost nepremičnin, saj se kupci prav dobro zavedajo bivalne kvalitete takega okolja. Življenje v zeleni soseski je enostavno bolj veselo v vseh pogledih. 

Pri urbanistični zasnovi je potrebno brzdati pohlep investitorjev po čim večjem izkoristku zemljišča,  ki posledično zmanjša obseg zelenih površin ter kvalitete pripadajočih zunanjih prostorov. Čeprav ima umik avtomobilov iz parterja absolutno pozitivne posledice, je potrebno dobro premisliti o snovanju  obsežnih kletnih garaž pod stanovanjskimi in poslovnimi objekti, ki v celoti pokrivajo pripadajoče zemljišče, saj v nizkih koritih drevesa hirajo in ne zrastejo do svojega polnega potenciala. Vse preveč je novograjenih sosesk, kjer sosed sosedu gleda v krožnik, med objekti ni zelenega zastora, zvok se odbija med praznimi fasadami, pogled v naravo predstavlja že luksuz in praviloma ni nikakršne zasebnosti. Izkoristek zemljišča je že večji, a seveda predvsem na račun kvalitete bivanja.  

Sama stremim k temu, da pri zasnovi objektov v največji možni meri upoštevam smernice biofilnega oblikovanja. Kot prvo je seveda potrebno upoštevati značilnosti lokacije, njene danosti ter v največji možni meri te pozitivne karakteristike z objektom še nadgraditi. Želja je, da se narava, ki je bila z grajeno strukturo odvzeta v prostoru, sčasoma povrne (rastlinje, živali,..) ali da se le-ta še izboljša. Prostorom je potrebno omogočiti čim več naravne svetlobe ter s premišljenimi odprtinami fasadnega ovoja omogočiti dobro osončenost ter kvalitetne poglede v naravo, kjer so le-ti mogoči. Zelenje je potrebno pripeljati v notranjost objekta, kar lahko dosežemo na več načinov: z razgibanostjo fasadnega ovoja, v obliki zazelenjenih notranjih atrijev, z namestitvijo vertikalnih vrtov ali večjih korit, ki omogočajo zasaditev zelenja na terasah in balkonih. Uporaba naravnih materialov v največji možni meri je esencialna. V kolikor lokacija in objekt dopuščata, je mogoča poživitev tudi v obliki manjšega ribnika ali tekoče vode. 

Seveda, v primeru urbane lokacije, kjer pogledov v naravo ni in smo obdani z betonom, predviden vložek investitorja pa tudi ne omogoča velikih zazelenitev ter podobnih zelenih potez, je potrebno iskati druge rešitve. V tem primeru lahko izbira organsko oblikovanih elementov pohištva, ki služijo kot poudarki v prostoru, zelena preproga ali stenska obloga, ki posnema teksturo mahu, premišljeno postavljene lončnice, ki čistijo zrak v prostoru ter grafike, ki prikazujejo zeleno pokrajino ali naravni motiv tudi predstavljajo dobro, biofilno rešitev. 

Arhitektura presežkov

Rovinj, obmorsko mestece s slikovitimi kamnitimi ulicami, barvnimi pročelji in bogato zgodovino, je že nekaj let bogatejši za prvi dizajn hotel v Istri in tudi na Hrvaškem. Le nekaj minut hoje oddaljen od mestnega jedra, tik ob stoletja zaščitenem gozdnem parku Zlatni rt, v družbi ostalih hotelskih kompleksov, je zasidran hotel, ki s svojo zunanjostjo mimoidočim obljublja nekaj več. Obiskovalcu – hotelskemu gostu to obljubo tudi zares izpolni.

Arhitektura hotela z značilno Y-obliko in minimalističnimi potezami je nastala v skrbnih rokah hrvaškega biroja 3LHD. Ovoj stavbe z belimi horizontalnimi linijami balkonskih niš, ki pripadajo posameznim hotelskim sobam in tudi javnemu programu, spominja na luksuzno križarko, v kateri gost potuje po morju oblikovalskih presežkov. Rahlo konveksna linija hotelskega vhoda se odpira obiskovalcem in jih tako toplo vabi v svojo notranjost. Tam pa se prične popotovanje. V pritličju se poleg recepcije razpre pogled na osrčje stavbe – osrednji atrij, ki se vije po celotni višini in se odpira navzven v zelenje, s pogledi na morje in tudi proti nebu, notranjost pa tako napaja s potrebno dnevno svetlobo. Opazovalec v trenutku dobi občutek za velikost objekta in orientacijo v prostoru, tako da so izdelani usmerjevalniki skorajda nepotrebni, saj so poti precej jasne. Vizualni in zvočni impulzi najavljajo javni program, ki se odvija v pritličju in v kletnih etažah hotela. Tako se redko zgodi, da kateri od prostorskih „žepov“ ostajajo neopaženi in neobiskani. V gornjih etažah se od osrednjega atrija vijejo hodniki, od koder obiskovalci dostopajo do hotelskih sob. Vsak pogled je umetnina, vsak pogled opazovalca nahrani z vizualnim presežkom, naj bodo to detajli, oprema, zazelenitev, postavitev, celostna grafična podoba v obliki ponudbe, cenikov, nagovora gostov …

Lone ponudi štiri velike konferenčne dvorane, tri velike seminarske sobe, več restavracij, mediteransko obarvan wellness in spa ter 248 prijetnih sob, od katerih je enajst suit s pogledi na morje. Tako kot javni del hotelskega kompleksa so tudi intimne hotelske sobe polne vizualnih in doživljajskih „sladkorčkov“. Vsak element je premišljen, vsak detajl izdelan. Roža ni le ena sama roža, temveč je vključena v razkošje rož, ki predstavljajo več etaž visoko ozelenjeno steno. Enako je tudi s preostalimi elementi v prostoru. Nič ni prepuščeno naključju, vse ima svoj namen, da navdušuje, zapeljuje in pusti močan vtis.

Celostna grafična podoba hotela je, kot se za tovrsten hotel tudi spodobi, opazna in podrobno razdelana, tako kot tudi sama arhitektura stavbe. Bruketa&Žinić so si za komunikacijo z gosti zamislili velikoformatne kataloge. Informacije na manjšem formatu se razprejo in ponudijo velike grafike velikosti A2. Rešitve so všečne in dajejo komunikaciji z gostom še dodatno težo, veljavo in pozornost. Kot da bi želeli ne le dopolnjevati arhitekturo hotela in soustvarjati skupen presežek, ampak ji konkurirati v poštenem „boju“. Tako kot hotelski kompleks ni zgolj to, kar mu narekuje njegova funkcija, enako velja tudi servisne zapise in informacije.

Oblikovalcem je uspelo s celostno grafično podobo narediti korak dlje, kot je arhitektom pri njihovi nalogi. S podobo so namreč uspeli hotel tesno povezati z Istro. Medtem ko bi lahko hotelski kompleks stal kjerkoli na svetu, je celostna podoba prežeta z istrskimi motivi kot tudi z izrisanim osrčjem hotela. V hotelski sobi gosta pričaka paket lepo urejenih informacij in darilce: istrsko olivno olje ter sladica iz istrske smokve. Gre za urejeno zaključeno celoto v izobilju vizualnih dražljajev, ki se prepletajo z zvoki morja – naj tudi brbončice vedo, da se nahajamo v Istri.

Lone je prijetna čustvena izkušnja in vizuelno udobje zgodbe o Istri. Lone je preprosto presežek in brez črke L je to številka „one“ med dizajn hoteli daleč naokoli.   

 

 

“Claus Sendlinger, ustanovitelj in direktor Design Hotels™ je pred 20 leti napovedal, da bo oblikovanje postalo sestavni del hotelov in da bodo dizajn hoteli postali »lifestyle choice« za bodoče popotnike. To so bile prve misli, iz katerih je podjetje začelo rasti leta 1993. Danes pod isto blagovno znamko združuje svetovno najbolj inovativne, odprtein progresivne hotelske koncepte, ki jih ponujajo enako mislečim množicamDesign Hotels™ danes zastopa in trži več kot dvesto neodvisnih hotelov v več kot 40 državah po vsem svetu. Z leti je podjetje Design Hotels™ vzcvetelo v globalno blagovno znamko življenjskega sloga, ki je sopomenka za svojevrstno arhitekturo in notranjo opremo v ravnotežju s funkcionalnostjo in izjemnimi storitvami.” 

“3D Branding”

Izraz korporativno oblikovanje nam najpogosteje zariše dvodimenzionalno podobo – logotip, vizitka, dopisni list,… internetna stran podjetja. Skoraj vsako podjetje, še tako majhen s.p., ima danes bolj ali manj izdelano grafično podobo s katero sporoča željene informacije, pridobiva prepoznavnost in posledično nove stranke. Kaj pa veliko bolj pomnljivejše trodimenzionalno korporativno oblikovanje? Oblikovanje poslovnih prostorov, ki bi odražale vizijo podjetja?

Le redka podjetja, med njimi tudi velika, z večjim številom zaposlenih, imajo izdelane korporativne interierje, ki bi odražale sporočilo in podobo podjetja. Razlika med 2D in 3D korporativno podobo me pogosto preseneti. Sem mnenja, da bi morala biti 2D in 3D podoba podjetja čim bolj usklajena, če želimo biti pri svojih sporočilih prepričljivi in uspešno poslovati. Vložek v notranje oblikovanje poslovnega prostora – 3D brandinga podjetja, se namreč čez čas absolutno obrestuje. Namreč tisti moment, ko vstopimo v prostor, le-ta na nas ustvari vtis in če se zadržimo v njem dlje časa, na nas lahko vpliva v veliki meri – v dobrem ali slabem smislu seveda. Poslovni prostori vplivajo tako na zaposlene v podjetju, kot tudi na potencialne ali stalne stranke. V kolikor je vtis dober in vpliv pozitiven, ti prostori predstavljajo košček v mozaiku poslovnega uspeha.

 

Motiviranje zaposlenih in ustvarjanje pripadnosti podjetju – V službo z nasmehom

Vsakodnevni odhod v službo z nasmehom na obrazu je žal za veliko ljudi le neuresničljiva želja, čeprav bi morali tako zaposleni kot tudi delodajalci stremeti k temu da nebi bilo tako. Osemurni delavnik namreč predstavlja tretjino našega časa v najbolj produktivnem obdobju življenja in delodajalci imajo nedvomno več koristi od zadovoljnih, pozitivno naravnanih delavcev, ki čutijo pripadnost podjetju. Faktorjev, ki človeka osrečujejo na delovnem mestu je seveda mnogo: že v osnovi izbira pravega poklica, opravljanje dela ki osebi leži, posameznika izpopolnjuje, kot seveda medčloveški odnosi v kolektivu, zanesljiv in primeren zaslužek ter ne nazadnje tudi poslovni prostor, v katerem preživimo delavnik. Na večino dejavnikov imamo vpliv.

Delovno okolje je vsekakor pomemben dejavnik, ki vpliva na medčloveške odnose v kolektivu, na produktivnost, komunikacijo in zdravje zaposlenih. Ambient lahko poveže sodelavce v moštvo, ki se skupaj bori za poslovne uspehe in ustvarja dobro klimo med njimi, lahko pa jih tudi razdvaja in obremenjuje. Zaposleni negujejo pripadnosti podjetju, ekipi in vzdržujejo odnose med sodelavci, če so vsi v enem pozitivnem ambientu, dihajo isti zrak. Vsi za enega, eden za vse. Sodelovanje in timsko delo je ključno za uspešnost večine projektov in podjetij. Z ekipnim delom se pri večini delovnih procesov porabi manj časa, energije in resursov. Rezultati so nedvomno boljši, če predstavljajo učinek več posameznikov. Več glav enostavno več ve. Zato verjamem v »open plan« pisarne ali pisarne odprtega plana, kjer informacije, tako zvočne kot vizualne, potekajo veliko hitreje. Sam pretok energije v takem prostoru narekuje učinkovit tempo dela, saj se energija ne zaustavlja po vogalih in zaprtih prostorih. Zamejen prostor je lahko konferenčna soba, namenjena poglobljenim sestankom, reševanju in brainstormingu, ali pa delež delovnih mest, ki timskega pristopa ne potrebujejo.

Interier kot orodje za marketing, daje korporativni kulturi oprijemljivost v treh dimenzijah

Pred leti je ljubljanski arhitekturni biro za dobro poznano oglaševalsko agencijo naredil prenovo poslovnih prostorov, katerih slike so še dolgo zatem krožile po medijih. Svež pristop, odprt povezovalen ambient, ki je strogo razporeditev pisarniških miz dopolnjeval in mehčal z ukrivljeno zeleno linijo, ki se je kot povezovalni člen vila po odprtem, pretočnem prostoru. S svojo postavitvijo je razmejevala kjer je bilo potrebno in povezovala kjer je bilo željeno. Ta projekt je dal občutek, da je poslovni svet razrahljal kravate in tako kot je poslovna obleka postala veliko bolj sproščena, tako je tudi poslovni prostor dandanes prilagodljiv in ustreza predvsem sporočilu, ki ga želi podjetje posredovati. Kreativna oglaševalska agencija je z vložkom v interier sporočala svojim zaposlenim, da ceni njihovo delo in jih želi spodbuditi pri uspešnemu delu, obenem pa sporočala navzven: mi smo resni a duhoviti, smo inovativni in zato zaupanja vredni, razmišljamo »out of the box«! V delovnem okolju današnjega dne je kreativnost v kakršni koli obliki dobrodošla in predstavlja vrlino, katero se vedno bolj spoštuje in tudi strogi poslovni prostori bi morali odražati kanček kreativnosti. Ta sporoča, da je podjetje prilagodljivo, odzivno na nove situacije, iznajdljivo in posledično zaupanja vredno. Interier tako postane pomembno trodimenzionalno sredstvo komunikacije.

Oprijemljivost – materiali, barve in teksture

Veselje in neverjeten izziv, ki ga kot arhitektka čutim vedno znova, ko se lotevam novih projektov, se od prvih pisarniških prostorov do danes ni prav nič spremenilo. Pri projektiranju prvih poslovnih prostorov, ki sem jih načrtovala za slovensko podjetje, ki se je, v moje veselje in korist, že takrat zavedalo vsega kar sem zapisala v gornjih stavkih tega članka, sem imela na razpolago eno etažo stavbe debelih sten v starem mestnem jedru Ljubljane. Prostori so bili deljeni z debelimi, masivnimi zidovi in na prvi pogled je delovalo, kot da bo povezovanje zaposlenih res zahteven izziv. Z delno rušitvijo določenih sten, ki so seveda rušitev statično dopuščale, sem v prvi vrsti prostore odprla in naredila etažo veliko bolj pretočno. Z rušitvijo sem v samo jedro tlorisa, kjer je bila sprejemnica, glavne komunikacije in konferečni prostor, tudi pripeljala veliko več dnevne svetlobe. Etaža je postala en pretočen ambient, povezan z enotno zgodbo, ki je odražala sporočilo podjetja. Bila sem na pravi poti. Pri izbiri materialov sem naprej sledila zgodbi in tako izbrala parket, ki je dal vtis prvinskosti in naravnosti, kar je bilo ponovno v navezavi z vodilom in produkti podjetja. Transparentne predelne stene so zvočno ločevale a vizualno povezovale pisarne in zaposlene. Potisk na steklu je izhajal iz osnovnega sporočila podjetja in le-ta se je po prostoru vil kot rdeča nit. Pisarniško pohištvo je bilo kataloško izbrano in je v najboljši meri v barvi, obliki in materialu povzemalo sporočilno idejo. Pika na i so bili po meri narejena recepcija, čajna kuhinja in posamezni okrasni elementi. Le-ti so bili po obliki izčiščeni, materiali so bili naravni – ščetkan oljen hrast v kombinaciji s steklom. Uporabljeni so bili torej naravni in človeku prijazni materiali. Štiri barve, ki so se vile skozi celoten interier tokrat niso povzele barve logotipa podjetja, so pa povzele tako z materialom, teksturo in barvo produkte, ki jih je podjetje tržilo. S tem se je odražalo sporočilo podjetja, da zagovarja sobivanje z naravo, zdrav način življenja. Ko so mojstri zaključili še z zadnjimi detajli in so prostor naselili uporabniki, sem v prepričanju, da sem ustvarila učinkovit ambient, ki bo pozitivno vplival tako na zaposlene kot na stranke, vedela, da je moje delo tu končano.